Lobijem uslužna politika EU želi predpisno dovoliti instalacije 5G tudi v šole in vrtce ter vso javno infrastrukturo brez presoje vplivov na okolje in zdravje
LJUBLJANA, 13. september 2023 – Odbor ITRE (Odbor za industrijo, raziskave in energetiko) Evropskega parlamenta bo na zasedanju dne 19. septembra obravnaval t.i. Predlog zakona o gigabitni infrastrukturi, ki je del t.i. novih pravil EU za gigabitno povezljivost. Člana odbora sta tudi evropska poslanca iz Slovenije – Franc Bogovič in Klemen Grošelj.
Nepozornemu bralcu seveda ne bodo ušle visokoleteče besede o »hitrejših, zanesljivejših, podatkovno intenzivnih povezavah«, s ciljem »vsem po vsej EU zagotoviti dostop do hitre gigabitne povezljivosti«. A tekst se kmalu komplicira, saj EU želi, da bi (države članice!):
»zagotovil(e) hitrejšo, cenejšo in enostavnejšo uvedbo gigabitnih omrežij ter obravnaval(e) glavne izzive, ki ovirajo vzpostavitev omrežja: dragi in zapleteni postopki za postavitev omrežja«.
Na tem mestu bi že lahko zastrigli z ušesi, ker se je ob spretno vnesene izzive z »dragimi« postopki znašel še izziv »zapletenih« postopkov. Slednji je seveda v percepciji številnih sinonim za neučinkovitost državne birokracije, saj se vsak izmed nas lahko vsak dan sooča s pošiljanjem od enega navidezno odgovornega do drugega. Od enega obrazca so naslednjega. In tako dalje. Pa vendarle moramo biti pozorni, saj je spreten tekst vnesen iz dveh razlogov:
- da bi se zaobšle še tiste najmanjše morebitne obstoječe varovalke vplivov na okolje – in ne pozabimo, tudi javno zdravje1 – pri umeščanju tudi (!) brezžične 5G tehnologije, kot je recimo načelo previdnosti2 v slovenski zakonodaji;
- da bi ponudniki brezžične 5G tehnologije imeli dostop za instalacije v celotni javni sektor, torej tudi javne šole in vrtce, navkljub več kot tisoč relevantnih neodvisnih znanstvenih študijah o škodljivem ne-termičnem vplivu elektromagnetnih sevanj na zdravje ljudi, predvsem otroke!
Povsem po nepotrebnem se je tako v sicer potencialno pozitiven predpis, ki bi širil mrežo žične-torej optične povezave, »vsilila« še brezžična 5G tehnologija. Pri čemer brezžična tehnologija (5G) ne zmanjšuje porabe energije, temveč slednjo povečuje, žična komunikacija pa je in hitrejša in energetsko veliko bolj prijazna.
Industrija sicer priznava, da bi nadaljnje širjenje brezžične tehnologije 5G povzročilo močno povečanje porabe energije, spodbuja tehnologije za varčevanje z energijo, ki temeljijo na 5G, in povečanje učinkovitosti omrežij 5G, vendar ne more dokazati, da bo neto rezultat pozitiven za podnebne spremembe.
Nadaljnje uvajanje brezžične tehnologije 5G bi imelo tako uničujoč vpliv na podnebje, naravne vire, onesnaževanje vode, zraka, prsti, krajine in nastajanje odpadkov3.
Ne-termični učinki elektromagnetnih sevanj na človeka in naravo (še posebej na otroke), ki so bili odkriti v tisočih neodvisnih znanstvenih študijah, so ponovno (načrtno) prezrti. Pri čemer pozitivno preseneča vsaj del stališča slovenske vlade, ki je predlog EU zakona obravnavala 18. aprila 2023:
»Pri tem pa Republika Slovenija predlaga dodatni razmislek glede na dejstvo, da smo bili v preteklosti že soočeni s problemom postavitve maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk na šolah.«
Države članice pri sprejemanju predpisa niso imele dovolj časa za celovito izvedbo presoje vplivov na okolje v skladu s svojimi zakoni in predpisi, saj direktiva 2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje omenja “… okoljsko presojo je treba izvesti za vse načrte in programe … ki so pripravljeni za … telekomunikacije.. .” Zato je nujno Direktivo 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje posodobiti in vključiti vse telekomunikacije, vključno s 5G brezžično tehnologijo.
Sklicevanje na ustrezno znanost je mogoče najti v pravnem mnenju o brezžični tehnologiji 5G danskega odvetnika Christiana F. Jensena in zaključku:
“Vzpostavitev in aktiviranje omrežja 5G – kot je trenutno opisano – bo v nasprotju z veljavnimi človeškimi in okoljskimi zakoni, zapisanimi v Evropski konvenciji o človekovih pravicah, Konvencija ZN o otrokovih pravicah, predpisi EU ter Bernski in Bonski konvenciji o zaščiti naravnega habitata in selitvenih vrst.«
Posebej velja izpostaviti, da Vlada Republike Slovenije pri obravnavi predlaganega EU zakona ponovno ni upoštevala 8. člena Zakona o varovanju okolja – načela previdnosti – ki jasno opredeljuje:
1. Uvajanje novih tehnologij, proizvodnih postopkov in izdelkov je dopustno le, če ob upoštevanju stanja znanosti in tehnike ter možnih varstvenih ukrepov ni pričakovati nepredvidljivih škodljivih učinkov na okolje ali zdravje ljudi.
2. Če obstaja možnost nepopravljivega uničenja okolja ali če so ogrožene njegove regeneracijske sposobnosti, pomanjkanje znanstvene zanesljivosti ne sme biti razlog za odlaganje ukrepov.
Prav tako je ob obravnavi predloga zakona Vlada Republike Slovenije navedla popolno neresnico, da naj bi »Hitrejša postavitev zelo visokozmogljivih omrežij, ki temeljijo na energijsko učinkovitejših tehnologijah, zlasti optičnih vlaknih in 5G, bi olajšala dvojni zeleni in digitalni prehod EU. To naj bi povzročilo tudi zmanjšanje intenzivnosti električne energije pri delovanju elektronskih komunikacij in s tem prispevalo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, ki pa bi ga lahko izničilo hitrejše povečevanje podatkovnega prometa.« Navedba je popolna laž, za katero bi morala odgovarjati odgovorna oseba, ki zavaja slovensko javnost in odločevalce.
In za konec, ne prezrimo, da je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) že leta 2011 (ko je bil v uporabi mobilni standard 3G) vplive elektromagnetnih sevanj mobilnih aparatov opredelila kot možno rakotvorne (skupina 2B). Od tedaj znanstveniki v izrazitev konfliktu interesov in z neposrednimi povezavami s telekomunikacijsko industrijo4 preprečujejo sprejem še bolj restriktivne opredelitve elektromagnetnih sevanj mobilnih brezžičnih naprav.
Ekipa zaslovenijobrez5G.si
1 Za kar mora, ne pozabimo, v skladu z Zakonom o elektronskih komunikacijah skrbeti agencija AKOS, pa slednjega ne izvaja!
2 https://zakonodaja.com/zakon/zvo-1/8-clen-nacelo-previdnosti
3 Zlasti z vidika odpadnih baterij in ostalih tehnoloških produktov.
4 »Mednarodna komisija za zaščito pred neionizirajočimi sevanji: navzkrižje interesov, interesi korporacij in zagon za 5G«: poročilo sta izvedla, uskladila in objavila evropska poslanka Michèle Rivasi in evropski poslanec Klaus Buchner; povezava: https://www.zaslovenijobrez5g.si/apel-znanstvenikov-who/.
- Vir slike: AP
