Slovenija 5G | Za Slovenijo brez 5G - wifi-kaksno-ceno-bomo-placali-za-brezzicno-udobje

WiFi – kakšno ceno bomo plačali za brezžično udobje?

WiFi – kakšno ceno bomo plačali za brezžično udobje?

V prvih letih novega tisočletja, ko je brezžična tehnologija WiFi postajala komercialno zanimiva, so bili vplivi frekvence 2,4 GHz (najpogosteje uporabljana frekvenca, ki jo oddajajo brezžične naprave in ki se uporablja tudi za segrevanje hrane v mikrovalovnih pečicah) na zdravje še precej slabo preučeni. Kljub temu so se brezžične naprave začele nekontrolirano prodajati in uporabljati, njihovo sevanje pa se je do danes razširilo že v praktično vsak bivalni kotiček. Še vedno pa se le malokdo vpraša najpomembnejše – so te naprave varne za dolgoročno uporabo? Svetovna zdravstvena organizacija je mikrovalovno sevanje leta 2011 klasificirala kot možen karcinogen, tako da je to vprašanje več kot na mestu. WiFi – kakšno ceno bomo plačali za brezžično udobje?

WiFi – NA KRATKO  

  • Brezžična tehnologija WiFi ni bila nikoli ustrezno preverjena za varnost s strani držav in regulativnih organov, ki so dovolili njeno razširjeno ter bolj ali manj neregulirano uporabo. Nedavno poročilo raziskovalnega centra harvardske univerze je nazorno pokazalo, da so agencije, ki naj bi varovale naše zdravje, v primežu interesov industrije.
  • Na stotine raziskav, ki so preučevale najpogosteje uporabljano frekvenco naprav WiFi 2,4 GHz (ki se uporablja tudi za segrevanje hrane v mikrovalovnih pečicah), je pokazalo negativne učinke na zdravje. Ti učinki so bili potrjeni tudi v številnih raziskavah mikrovalovnega sevanja drugih frekvenc. Raziskave so med drugim pokazale, da ima mikrovalovno sevanje močan vpliv na plodnost in da povzroča oksidativni stres, poškodbe DNK, motnje delovanja srca, različne nevropsihiatrične simptome, hormonske spremembe in raka.
  • Uradna priporočila temeljijo na predpostavki, da je edini učinek mikrovalov na telo segrevanje. Zdaj že več kot 40 let vemo, da to ne drži, poročila o netermalnih učinkih pa so že v 1970-ih in 1980-ih objavile celo državne inštitucije, npr. NASA in US Naval Medical Research Institute. Kar 247 znanstvenikov iz 42 držav je podpisalo poziv Združenim narodom, kjer opozarjajo na nevarnosti razširjene uporabe brezžičnih tehnologij, ki so jih odkrili pri svojem delu, in zahtevajo ponovno ovrednotenje uradnih priporočil.
  • Vse kaže, da mikrovalovi, vključno s sevanjem brezžičnih naprav, že pri nizkih izpostavljenostih ogrožajo delovanje naših možganov, integriteto naših genomov in našo zmožnost reprodukcije, ne ogrožajo pa le nas, temveč tudi okolje. Za negativne vplive so še posebej dovzetni otroci, zato bi bilo za začetek izpostavljenost nujno zmanjšati vsaj v šolah in vrtcih, kot posamezniki pa lahko brezžično povezavo zamenjamo s kabelsko (npr. optika).

Kaj imamo v mislih pod »WiFi«? Gre za tehnologijo brezžičnega omrežja – brezžični modemi (routerji) in naprave, ki se medsebojno povezujejo (npr. mobilni telefoni, tablice, računalniki, tiskalniki, televizorji, robotski sesalniki, pametni merilci električne energije, baby monitorji, nadzorni sistemi…), oddajajo mikrovalovno sevanje frekvence 2,4 GHz, včasih pa tudi nižje ali višje frekvence. V mestih so ponekod nameščene tudi močnejše antene za omrežja WiFi, kot je npr. Telemachov UNIFI. Te naprave nas neredko obsevajo neprekinjeno, saj so vklopljene tudi, kadar jih ne uporabljamo.

Kljub temu, da imamo že desetletja na voljo dokaze, da segrevanje še zdaleč ni edini učinek mikrovalov, uradna priporočila za jakosti mikrovalovnega sevanja še danes temeljijo le na učinku segrevanja (termalni učinek). Gre za sistemski problem, saj so agencije, ki naj bi varovale naše zdravje, v primežu interesov industrije, kar je nazorno pokazalo nedavno poročilo raziskovalnega centra harvardske univerze.(1)

Leta 1984 je ameriška vlada izvedla obsežno raziskavo na podganah, ki je preučevala učinke nizke izpostavljenosti frekvenci 2,45 GHz (stopnja izpostavljenosti, ki je danes običajna). Izpostavljene podgane so imele skoraj štirikrat več raka kot neizpostavljene podgane.

Leta 1971 so U.S. Office of Naval Medical Research izdali dokument,(2) ki je poročal o več kot 100 različnih netermalnih učinkih mikrovalovnega sevanja, vključno s 40 nevropsihiatričnimi spremembami (nevrološke, psihološke in vedenjske motnje), vplivi na srce in ožilje (povišan ali prenizek krvni tlak, nekroza srčnega tkiva) in endokrinimi spremembami (degeneracija mod, vpliv na spermatogenezo in laktacijo). V tem poročilu je navedenih več kot 1000 referenc, ki so dokumentirale omenjene učinke.

Tudi ruski raziskovalci so v tem času dokumentirali številne netermalne učinke mikrovalov. Na primer, Tolskaya in Gordon sta leta 1973 izdala poročilo,(3) v katerem navajata številne učinke na živčni sistem, jetra, ledvice, endokrine žleze in druge organe.

Kaj o mikrovalovnih sevanjih pravi NASA?

Leta 1981 je bilo objavljeno poročilo agencije NASA,(4) v katerem je prav tako dokumentirana cela vrsta netermalnih učinkov mikrovalovnega sevanja, vključno z 19 nevropsihiatričnimi spremembami. Znanstveniki so v poročilu zapisali:

Telo si lahko predstavljamo kot zbirko neštetih elektronskih mikrovezij … Elektromagnetna energija najde pot do posameznih mikrovezij in vpliva na njihovo električno delovanje. To delovanje vključuje različne procese komunikacije in kontrole, ki so bistveni za življenje in z njim povezane funkcije.

Leta 1984 je ameriška vlada izvedla obsežno raziskavo na podganah, ki je preučevala učinke nizke izpostavljenosti frekvenci 2,45 GHz (stopnja izpostavljenosti, ki je danes običajna). Izpostavljene podgane so imele skoraj štirikrat več raka kot neizpostavljene podgane.(6) V Sloveniji se starostno standardizirana incidenca raka že desetletja neprestano povečuje, iz tujine pa poročajo, da se incidenca raka še posebej hitro povečuje pri mladih.(7) Kasneje so netermalne učinke mikrovalovnih sevanj dokumentirale še številne druge raziskave, tako da imamo danes na voljo že več tisoč študij na to tematiko (kar nekaj jih je zbranih tudi v  bazi raziskav). Izsledki nekaterih raziskav, ki so preučevale učinke frekvence 2,45 GHz, so povzeti na povezavi.

Učinki elektromagnetnih polj so:

  • poškodbe spermijev/mod,
  • oksidativni stres,
  • vnetje,
  • apoptoza (programirana celična smrt),
  • poškodbe celične DNK,
  • motnje v razvoju,
  • srce in ožilje,
  • poškodbe možganov, nevropsihiatrične spremembe, vedenje,
  • hormonske spremembe,
  • druge reproduktivne motnje,
  • druge poškodbe celic/tkiv,
  • spremembe v izražanju genov,
  • vpliv na okolje,
  • rakotvornost.
 Veliko zgoraj navedenih učinkov je bilo dokumentiranih tudi pri preučevanju drugih vrst (frekvenc) mikrovalovnega sevanja. Ti biološki učinki imajo lahko resne posledice – npr. oksidativni stres igra vlogo pri nastanku številnih degenerativnih obolenj, poškodbe DNK lahko vodijo do razvoja rakavih obolenj in prirojenih napak, apoptoza je del nevrodegenerativnih bolezni, negativen vpliv sevanja na plodnost moških pa bi bil lahko en od vzrokov za kar 60-odstotni upad števila semenčic pri moških v zahodnem svetu v zadnjih 40 letih.

Leta 2015 so znanstveniki, ki preučujejo škodljive vplive sevanj umetnega izvora na zdravje in so skupaj objavili že več kot 2000 recenziranih strokovnih člankov, poslali poziv Združenim narodom,(8) v katerem opozarjajo na škodljive učinke sevanj in zahtevajo nujno ponovno ovrednotenje uradnih priporočil in regulativ. Do danes je poziv podpisalo že 247 znanstvenikov iz 42 držav, kar pomeni, da obstaja znanstveni konsenz, ki pa ob močnih pritiskih industrije ostaja skoraj popolnoma preslišan.

Raziskave kažejo, da je mikrovalovno sevanje še posebej škodljivo za zarodke in majhne otroke. Tudi če otroški možgani prejmejo enak odmerek sevanja kot odrasli možgani, so zaradi njihove velikosti in fiziološkega razvoja izpostavljeni večji nevarnosti.

Kaj pravijo raziskave?

Vse kaže, da so negativni učinki mikrovalovnih sevanj kumulativni (v raziskavi Magrasa in Xenosa iz leta 1997 na miših, izpostavljenim mikrovalovnim sevanjem v količinah pod uradnimi mednarodnimi priporočili ICNIRP, je število potomcev skozi nekaj generacij upadalo, potem pa so živali postale praktično sterilne(9)), zato je možno, da kratkoročne raziskave, ki se izvajajo za preverjanje škodljivosti tovrstnih sevanj, podcenjujejo tveganje. Glede na to, da so brezžični oddajniki Wi-Fi danes že skorajda vseprisotni (najdemo jih v domovih, šolah, hotelih, restavracijah, kavarnah in celo na letalih) in da se izpostavljenost iz leta v leto povečuje, so možni dolgoročni kumulativni učinki na zdravje širše populacije.

Raziskave kažejo, da je mikrovalovno sevanje še posebej škodljivo za zarodke in majhne otroke. Tudi če otroški možgani prejmejo enak odmerek sevanja kot odrasli možgani, so zaradi njihove velikosti in fiziološkega razvoja izpostavljeni večji nevarnosti. Zato smo zaskrbljeni, ko slišimo, da država sponzorira instalacijo brezžičnih modemov v naših šolah. Ponekod (npr. Francija(10), Izrael(11), Ciper(12), Belgija(13)) v imenu načela previdnosti njihovo uporabo omejujejo – zakaj ne bi raje sledili tem svetlim zgledom?

Seveda brezžične naprave in druga sevanja umetnega izvora še zdaleč niso edina grožnja našemu zdravju in okolju. Namen zapisa nikakor ni podcenjevati vpliva pesticidov in drugega kemičnega onesnaženja, vseprisotne plastike, hrupa, uničevanja habitatov, osiromašene zemlje in posledično hrane, psihološkega stresa, svetlobnega onesnaženja itd. Veliko zdravstvenih in okoljevarstvenih tem smo se lotili prav tako poglobljeno kot sevanj, saj se zavedamo, da okolje (in nas same) lahko ozdravimo le s celostnim pristopom. Vendar pa so sevanja področje, ki je verjetno najdlje odmaknjeno od naših že tako precej slabih »radarjev« za zaznavanje škodljivega – so namreč nevidna, neslišna in brez vonja, kar nas lahko hitro zavede. A mnoge raziskave, vključno z v zgornji tabeli navedenimi raziskavami na mravljah in drugih žuželkah, so pokazale, da so hitro naraščajoče količine sevanja umetnega izvora nedvomno en od možnih vzrokov za pospešeno izginjanje žuželk v zadnjih desetletjih, kar ogroža celoten ekosistem. Zato močno upamo, da bomo sevanjem v javnem diskurzu v prihodnje namenili več prostora.

Comments are closed.